Cilj: na povodcu se ne vleče. Pika. Tudi če vidi psa, ki bi ga rad pozdravil ali se z njim igral.Trenutno stanje: povodec je popuščen večinoma samo takrat, ko hodimo po trasi naši vsakdanji ali je zunaj peklensko vroče ali ko je grozno utrujen in jezik visi do tal. V ostalih primerih je napet kot tetiva na loku, sploh če je nekje v radiju 500 m kak pes. Lahko ga sploh ne vidi. Lahko niti ni pes, ampak samo preverja, če bi tista mala stvar, ki poplesava v vetru, utegnila biti pes. Ali kaj drugega zabavnega.
Metode in naloge: čimvečkrat obiskati (zaenkrat manj obljudene) Bartu neznane kraje, kjer ne bomo deležni zaskrbljujočih pogledov in očitkov o tem, kako davimo psa. Če je trenutno metoda s špagasto zatezno ovratnico edina, ki deluje, so be it. Veliko slabše bi bilo stanje puščati takšno kot je in se pustiti vleči skozi življenje.
Cilj: v ljudi, ki ga želijo pobožati ali ga ogovorijo, se ne skače. Pika.
Trenutno stanje: vsak, ki ga ogovori vsaj z "Ja, kuža!", je vreden vsaj enega "pipa" s smrčkom na nos, če že ne malo bolj konkretnega poljubčka ali ugriza v nos ali uhelj. Slednje je rezervirano samo za najljubše VIP člane.
Metode in naloge: najprej z ljudmi, ki ga ogovarjajo na ulici: - preusmeriti pozornost preden pride do interakcije in če se le da, zahtevati sedi v času občudovanja. (Vbistvu sem v tejle točki še najbolj bosa.) Nato kupit sestavine za mojito, naročit domov čimveč obiskov, pred tem pa jih inštruirat o tem, kaj narest, če te pes preveč veselo pozdravi, ko stopiš skozi vrata. Mojiti so za nagrado. Za ljudi, jasno.
Cilj: ko ga pokličem po imenu, se vsaj zdrzne in pogleda nekam v smer kličočega... Tri pike...
Trenutno stanje: nekje tukaj. Z občasnimi mrki, ko zgleda da do slišnega centra ni prišel niti A, kaj šele soglasniki. Zaenkrat bom zadovoljna z malim.
Metode in naloge: domača naloga iz pasje šole. Metat salamce levo in desno mimo mene ob klicanju njegovega imena, hkrati pa ime čimbolj (pravzaprav popolnoma) izvzeti iz vsakdanje rabe.
Kolk dela!
