Ok... saj tako slabo spet ni. Z vztrajnim delom smo dosegli vsaj to, da zna na zelo kratkem povodcu lepo hodit. Če ne bi bila zraven malo površna, bi pa najbrž hodil tudi na malo daljšem. To me še čaka. ;) Do takrat pa..... bom imela musklfibr v rokah, tako kot ga imam danes.... Za crknit!
Tudi vozimo se rahlo bolj udobno. V prtljažniku je boks in Bart je zadnjič prvič probal sam splezati vanj! Če mu med zadnjimi sedeži odpreva luknjo, tako da ga vidiva skoznjo, mu še kar gre in zna bit dolgo miren. Če ne, pa med vožnjo še vedno joka in cvili. Vseeno pa več leži. Kar je dobro. :)
Odpoklic je rahlo boljši kot pred letom in pol. Tudi "NE!" na daljavo je zadovoljiv. To pomeni, da se v 95% odzove na mojo prepoved, namesto da bi se okopal v kakšni smrdeči mlakuži, kar je bilo še kakšno leto nazaj kar pravilo. Seveda to ne velja za mrhovino in živalske izločke. Tam bi lahko streljali topovi okrog njega, pa jih ne bi slišal. Kar je razumljivo.
Moj cucek odrašča. Seveda je tukaj tudi vzgoja. Trudim se po najboljših močeh. Vem, da sem včasih premalo vztrajna in neodločna in velikokrat (mogoče prevečkrat) nezaupljiva. Pa saj tudi sama odraščam. Morda pa to še pride za mano! ;)
