sobota, 8. januar 2011

Zlati kuža

Zakaj?

Ker je danes na sprehodu prav skrbno prinašal frizbi nazaj in ga (na ukaz) spuščal največ 2 metra od nas. Ker je bil totalno napaljen nanj, tudi kadar je zapihal veter in izza hribov prinesel neko fajno sled, ki jo je tako zadovoljno vlekel vase. Ker ge že zelo dolgo ni prijela tista zoprna blaznost. Ker je ves čas sprehoda z repom mahal tako močno, da je zgledal kot da bo zdaj zdaj odfrčal nekam daleč. Ker je na potkah, kjer nismo metali frizbija zelo zgledno fehtaril za met tako, da je hodil ob nogi in gledal v učke, čeprav mu tega ni nihče posebej ukazal. Ker je na koncu sprehoda prav pogumno stopil do prtljažnika in ga povohal, čeprav vsi vemo, da se vožnje grozno boji. Ker v avtu danes skoraj nič ni cvilil. Ker je potem doma prav veselo glodal svojo malo palčkasto žvečko, kasneje pa še moj ogrizek od jabolka. Ker se ne more odločiti, kaj od tega dvojega ima raje.
Ker potem, ko sem morala it vadit klavir, ni prav nič sitnaril, ampak se je najlepše zleknil k moji levi nogi (ki je bolj pri miru kot desna) in se ravno prav stiskal obnjo in zaspal.
Ker zdaj že ve, da sme v sobi samo do polovice in se (ok, ne vedno;) na tisti polovici ustavi in vrže dol tudi takrat, kadar midva ne gledava. Ker ne poznam drugega kužka, ki bi se raje stiskal in crkljal, kot on. Iz milijona drugih razlogov. Ker je najbolj bartast. ;)
Zlatko. :)