...za pisanje. Služba večino življenja posrka iz mene še preden je dobro konec torka. Hvala bogu za na pol proste četrtke, še bolj za vikende, najbolj pa za vižle in Barta.
Včeraj smo se spet dobili z Ajkom. Nekje na snegu, tako da smo spet lahko gledali oranžno na belem. Pri svojih sedmih mesecih in pol je Ajk že tako velik kot Bart. Bi rekla, da tudi malo bolj ubogljiv. Procent odzivnosti na prvi klic je veliko višji kot pri Bartu... Ga pa Bart vsaj trikratno prekaša s svojo otročjostjo in pripravljenostjo na karkoli bedastega. Na primer preskočit dva metra široko grapo, da gre lahko pozdravit novo prijateljico. Ali pa tlačit se v tetin fotelj, ki mu je bil nekoč baje zelo prav, danes pa, po besedah naše tamale, menda ne več tako. Da ne govorim o zavitih stopnicah.....
