Končno! =)
Trenutno življenje z Bartom je kar znosno. Malo se je umiril. To opazimo tisti, ki z njim delimo življenje (skoraj) od začetka. Za naključne mimoidoče je še vedno mala oranžna puščica, hiperaktivec s polno energije, brez stikala za izklop. In dejansko je tako, če ga primerjam z marsikaterim sosedom ali sošolcem podobne starosti. Tak je! :)
Pomlad je prinesla nove možnosti zabave. Začeli smo trenirati frizbi! Prva ura je prinesla marsikatero presenečenje. Začetni vtis je bil tak, da bo v navezi Kaja-Bart človek tisti, ki bo šibkejši člen. Nobena skrivnost ni, da neka blazna športnica res nisem. Na kakšni tekmi bi najbrž padla v kategorijo nepremičnin, če bi kategorije merili po gibčnosti tekmovalca. Pa sem si rekla, "pejmo probat, pes 'ma rad frizbi!" In glej ga zlomka, pri frizbiju je vse v zapestju. OK! To je pa šlo! Torej bo super, sem si rekla, ko sem metala frizbi za frizbijem, pa so vsi kar nekako naravnost leteli. Bart je počival v senci, pogosto je sicer pogledal v mojo smer, kaj se to pravi, da se grem zabavat brez njega. Ko sem šla končno ponj in sva se postavila v vrsto, je sicer še jamral, češ, zakaj nisva že na vrsti? In tik preden naj bi šla delat, je v isto senčko prišla Lili, sošolka, luštna črna labradorka z globokimi črnimi očmi in svetlečo dlako! Bart je zaljubljen! Najbrž mi ni treba posebej razlagat, da je bilo za tisti dan zanj konec. Frizbi je letel v eno smer, Bart pa v drugo. K Lili. ;) Pubertetniki! Umirila sem ga šele na drugem koncu poligona, po dolgem času in ko nama je Lili pomahala iz avta. Pa še takrat je bil frizbi veliko manj zanimiv kot sicer. Smrček v tla, pa gremo! Z veliko truda nama je z inštruktorico vseeno uspelo psa motivirati, da je dvakrat lepo ujel, potem smo zaključili. Naslednji vikend bo, upam, boljši! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar